»Nabor v večini prvikrat javno dostopnih posnetkov zgladi 'vsiljeno motnjo diskontinuitete, predstavo, da se je alternativna scena porodila s pankom in njegovimi nadaljnjimi pojavi in surogati, ter kontrakulturo sedemdesetih poveže z alternativo 80. le v kontinuiteto, ki traja.'«
»kakor koli že bi skušali opisati zaobjete godbe na kompilaciji in umestiti avtorje in izvajalce, je popolnoma jasno to, da so bili vsi sestavni del in oporniki ljubljanske oziroma slovenske alternativne scene, kar iz zgodovinske distance spodbuja k preizpraševanju vlog, krajev, pomenov in pojavov tedanje scene, ki je bila z množico takšnih in drugačnih akterjev, skupin in grupacij izrazito inkluzivna.«
»Dejali so mi, da se mi je zmešalo, da sem Marsovec – vse, le človek tanga ne. Nekdo me je pretepel na ulici pred kabaretom, ker sem po njegovih besedah spreminjal glasbo! Menim, da je šlo za čustveno težavo. Toda tradicionalni tango je dolgočasen. Ponavlja se – iste stare melodije, iste poceni harmonije. Igraš kot robot. Hotel sem narediti spremembo – to imam v krvi. Našel sem nov način skladanja in nov način igranja, nov izraz. Zapomniti si morate: Argentinci so čustveni.«